ISKANJE POTI ZA SOŽITJE TELESA IN DUHAbravo satan (pardon šejtan), že zato ker si se odloču, da boš migal, pa zato ker si zbral borilne veščine, kar je veliko več kot samo šport (lahko tudi je če tako vzameš, se dobro predihaš, pretegneš, krepiš telo)
komentiram pa zato, ker sem jih sama sprobala že kar nekaj.
za začetek je karate (shotokan) super zadeva, ti da dobro tehnično osnovo, predvsem pa disciplino.
Tradicionalni karate je antična borilna veščina, ki ne uporablja orožja. Temelji na uporabi telesa v celoti (sinhronizacija dihanja, mišična kontrakcija in relaksacija, telesna dinamika) in se ne zanaša na mišično moč rok in nog. Karateist razvija samozaupanje, stabilna čustva in jasno presojo. Z uporabo vseh orodij, ki jih tradicionalni karate nudi, velikost nasprotnika postane nepomembna, tako da lahko karate vadi vsakdo, ne glede na spol, starost ali fizično moč. Skozi trening karateja se otresemo slabih navad, ki jih prinašajo moderni časi. Vaja karateja izboljša posameznikovo fizično pripravljenost: mišično moč, fleksibilnost, hitrost, agilnost, koordinacijo in kardiovaskularno kondicijo.
Shotokan prepoznamo po linearnih direktnih udarcih, blokih in brcah iz nizkega stava. Shotokan poudarja pravilno držo, pravilno uporabo bokov, predvsem pa pravilnost osnovnih tehnik. Osnovne tehnike so izdelane do popolnosti, največji poudarek leži na pravilni izvedbi.
vir:
http://www.jka-celje.com/potem se lahko preusmeriš kam drugam, point in tehnike so več al manj podobne, s tem da ima vsaka veščina še ene svoje fore zraven. al pa pravila, za potrebe tekmovanj.
karate je japonski. podoben mu je taekwondo. korejci pravjo da je to se boljse, saj so ga razvili iz karateja, da bi premagali japonce. je bolj grob, manj tehničen, več se uporabljajo nožne tehnike. bolj uporaben na ulici (iz mojih izkušenj, pa ne uličnih, da ne bo pomote, sem totalen pacifist in niti muhi ne bi odtrgala nožice) ja, to nardijo borilne veščine iz tebe, po mnogih letih, znebiš se vse agresije in si popolnoma miren in uravnovešen.
Taekwondo je v osnovnem pomenu samoobrambi namenjen neoborožen boj. Sama borilna veščina je sestavljena iz tako imenovanega sparinga ali borb, form ali tehnike, samoobrambe in testa moči.
Torej ni osnovni namen borilnih veščin napad ali obramba, ampak z urjenjem, razmišljanjem in načinom življenja uskladiti dejavnost posameznikovega telesa in duha, ki s tem telesom upravlja.
več o TKD na
http://www.taekwondo-itf.si/slo/01taekwondo.htmda se vrnem, k rdeči niti: vmes sem probala še ju-juitsu, ki pa mi ni ležal preveč. padci, meti, vzvodi, prijemi.... to mi ni slo od rok, verjetno premalo vadbe in vztrajnosti.
ju-jitsu oz samoobramba je zbir najbolj uporabnih tehnik borilnih veščin in praoče večine modernih samoobrambnih veščin - judo, karate, aikido... več na:
http://www.ju-jitsu.si/page.php?stran=kajjejj&lang=1sla sem pogledat celo a tai chi in ugotovila, da za ta korak se nisem zrela. (ni akcije, samo reakcija)
Tai chi je starodavna veščina meditativnega gibanja, ki pomaga na poti osebne in duhovne rasti. Preko umirjenega gibanja, dihanja in opazovanja pretoka življenjske energije nas uči ravnovesja in nas vodi do popolnega zdravja in blagostanja telesa, uma in duha. Nauči nas pridobivati energijo, sprostiti napetosti, izboljša držo in dihanje. Čeprav je tai chi sproščena meditacija v gibanju, vsebuje tudi tehnike za samoobrambo.
več na:
http://www.lunin.net/zdravje/slo/Prispevki/Zdravje/432/trenutno sem spet zacetnik in sicer
kung fu (ja dejmo se malo kitajce sprobat) in sicer zganjamo dvoje:
Yong Tjun:
te nauči obnašanja v boju, hitrih reakcij, odzivov - deluje tehnično, ne da bi ti bilo potrebno na tehniko misliti. Tako se lahko enostavno učimo samo samoobrambnih tehnik, ali pa resno, stalno treniramo reflekse, telo, psiho in duha, dokler ne dosežemo čistega filozofskega pogleda na kakršenkoli boj...
in
Skirmenki je veščina bojevanja z orožji, ki v sebi združuje različne koncepte (stile), se zanaša na uporabo različnih udarcev in vbodnih orožij, a jo v samem bistvu lahko uporabimo tudi kot samoobrambno veščino brez nikakršnega orožja.
(definicije prepisane iz
http://www.yong-tjun.si/)
se ne lih pretegnemo, vglavnem je to dril ročnih tehnik, vadimo v parih, s kontaktom, kratka distanca (za razliko od ostalih prej opisanih). za mene je to nadgradnja in zato uživam. popolni začetniki imajo pa kar nekaj težav in zato napredujejo počasneje. sem si pa vedno želela naučit se kako veščino s palcami. palca je lahko podaljšek roke, lahko je meč.
http://www.youtube.com/v/QObXyL-PR9c poglej če mogoče deluje ta link, kombinacija palce in karateja. (tega v slo ni)
zraven pa še 1-2x na teden skočim pogledat na budokai (to je pa spet ena mešanica vsega) kadar vadijo kick-box, malo sparinga in pretecenga svica ne skodi.
Budokai predstavlja sodoben pristop k področju borilnih veščin. Združuje tri glavne vidike v eno samo globalno disciplino: rokoborbo, boks, in tradicionalno ravnanje z orožjem.
Poleg tega Budokai vključuje še pozitivne psihofizičnih aktivnosti, umetnost odnosa s človekovim okoljem, kot tudi terapevtsko gimnastiko.
več na:
http://www.budokai.info/?page_id=2&lang=HRpoleg opisanih in preizkušanih me matra tudi capoeira (to bo next, če/ko bom spet v lj), kendo in
aikido(tega si tut sparam za zrela leta

)))
capoeira: združuje elemente plesa in borilne veščine, več na:
http://www.capoeira-palmares.org/kendo: je Japonska oblika športnega mečevanja z dvoročnimi meči, več na:
http://www.kendoklub-bushido.si/bushido/index.php?option=com_content&view=article&id=4&Itemid=24&lang=slaikido: učinkovita obramba brez nepotrebnega povzročanja poškodb napadalcu. Smisel je v iskanju popolnosti izvajanja tehnik, premagovanje notranjih nasprotij in v osebnostni rasti.
več:
http://dokiai.com/aikido_ljubljana/2009/04/aikido-dokiai-aikikai-ueshiba-osensei.htmlupam, da sem ti kakorkoli pomagala, olajšala izbiro, mb je velik, verjetno tudi izbira, sicer pa je najbolje, da greš malo naokoli po klubih in se na lastne oči prepričaš.
lp, ln ..... ms.x