Pozdravljeni!
Več kot navdušena sem, da sem našla ta forum in da se lahko kaj pomenim z ljudmi, ki me ne bodo obsojali
Že od rojstva imam namreč težave s prebavo in težko najdem ljudi, ki me bodo razumeli.. Ponavadi ljudje ne razumejo, da ne gre samo za to, da ne grem na vece kot normalni ljudje, ampak gre tudi za splošno slabo počutje, slabost, občutek 'zamašenosti', pomanjkanje apetita, ki je z menoj že odkar sem se rodila... Zato sem se pred kratkim odločila, da bom presnojedka. Brala sem o tem, da naj bi presna prehrana pomagala pri prebavi in očistila telo (no, kar pa je tudi že samo posebi umevno in upam, da bo res tako, ker po nekaj več kot 20 letih življenja z zaprtostjo imam tega lepo čez glavo! Imate kakšne izkušnje o tem, ali se vam je prebava uredila ali izboljšala? Jaz jem presno šele nekaj dni, zato rezultatov še ne vidim, upam pa, da bo kmalu

Lep pozdrav vsem, Chincha

Tudi jaz imam (oz. zdaj bi lahko rekla, da sem imela) velike težave s prebavo. Vendar iz drugačnega razloga. Z motnjami hranjena sem si zj***** prebavo in nisem šla tudi po več dni, tudi prvih nekaj tednov presne hrane in je kar nekaj časa trajalo, da je tako kot je zdaj. Da lahko rečem, da kakam res vsak dan. Vsaj malo. Kako veselje
Res pa je, da si pomagam še vedno z Molkosanom 2x na dan, prav tako pa sem začela intenzivno vaditi jogo (2x tedensko tečaj, doma vsak dan zjutraj vsaj pozdrav soncu, če je pa čas - beri, če se zbudim pravi čas - pa 45 minutni krog), začela sem čistiti svoj um raznih nečistoč iz preteklosti, hodim na tečaj risanja mandal, ki odpirajo in čistijo "stare rane", ...

Skratka živim veliko bolj sproščeno in nasmejano (čeprav včasih ni ravno veliko razlogov za to). In je bolje. Zdaj točno kaj od tega je pomagalo ne vem, ima pa vse skupaj dober učinek. In taka prehrana mi popolnoma ustreza. Tudi mojemu črevesju

Vse lepo,

Jožica

Ja s presno si redno na wc-ju ja, ne skrbi ..

Čestitke za spremembo v prehrani. Pred cca. 4 leti sem tudi sama iskala rešitev za mojo zaprtost in sem se zelo bala kakšnega raka v poznejših letih zato sem se prijela v roke. Začela sem z presnojedstvom in vztrajala 2 meseca. V tem času sem se počutila odlično, prebava mi je takoj zalaufala, nohti so se mi prvič v življenju utrdili, zadah je izginil izgubila sem kile, skratka vse je bilo odlično. Žal pa je zame čisto presnojedstvo postalo izziv, ki ga nisem zmogla. Glede na to, da pred to spremembo nisem jedla sadja in ga nisem marala - razen banan, sem kar spremenila odnos do tega. No sedaj sicer nisem na presni, je pa prebava ostala odlična, zasluge temu pa mislim, da gre postenju, ki ga izvajam 2x na leto po 21 dni. Vmes se redno klistiram in grem na kolonik. Počutje je čudovito. Res pa je, da si želim še kdaj na presno hrano, ampak mi nekako ne rata kot mi je od začetka. Sedaj sem si zadala, da bom en mesec na čiščenju z sokovi, sadjem in solatami, za naprej pa ne vem kako, veliko pa sem začela na to temo meditirati in tudi želja je, da bi vsaj 3/4 dneva bila na presni ampak se ne prisiljujem s tem, jaz mislim, da bo vse s časoma prišlo na svoje mesto. Je pa res, da se počutiš na presni hrani najbolj zdravega, energičnega in vitalnega kar se da tako, da upam, da boš vztrajala in se ob tem počutila najboljše v svojem življenju

Hvala za vzpodbudne besede
Inny- točno to je! Najbolj se bojim, da bom nekoč dobila raka, pa si bom očitala, da nisem nič storila, ko bi še lahko...Z mojimi problemi sem se praktično že rodila, ker sem bila nedonošena in zelo slabo razvita.. Na koncu nosečnosti so sicer z dodajanjem hormonov večino stvari popravili, prebavni sistem imam pa že od rojstva tak, da je kar groza... Ko sem bila še dojenček, je prihajala k nam medicinska sestra, da mi je pomagala, živo se tudi spomnim otroških let, ko tudi po dva tedna nisem šla in sem sedela ure in ure na školjki, mama mi je pa pomagala kakor je le mogla z raznimi stvarmi in me držala za roko... Nekomu, ki je že celo življenje normalen, se ne zdi verjetno vse to nič posebnega, meni pa je to vse prej kot rutinsko vsakodnevno opravilo..
No, saj ne pričakujem čudežev, malo bolje pa le upam, da bo

Zaprtost je gozno naporna stvar. Res je kdo je ni izkusil daljše obdobje ne ve kakšne muke in strah je to. Ti si res imela še veliko hujšo stvar kt jaz, pri meni je recimo trajalo 4 ali 5 dni, da nisem šla na potrebo velikokrat ko pa sem šla me je pa razparalo in je bila vedno kri na papirju. No danes gledam, da dosti pijem in je veliko bolje, je pa očasno še vedno malo krvi ampak tako malo in ne boli me več ko grem Meni je sadje res izboljšalo prebavo zato pa sem toliko jezna nase, da nisem bolj dsciplinirana in včasih se mi zdi, da vsa prebrana literatura, vsa predavanja, ki sem jih poslušala so danes zamanj. Vem kaj bi rada a nimam moči, volja je a je tudi ni, da bi zopet začutila tisti pravi občutek, ki sem ga med presnojedstvom. Ah čudna smo bitja Upam, da ti se je stanje malo popravilo, če pa še ni pa kar vztrajaj, ker se ti bo ziher izboljšalo

Lep pozdrav vsem!
Sem nova tukaj, pa bom pisala kar pod to temo, saj sem sama prav tako začetnica. Pred novim letom sem se zelo slabo počutila (prebava, napihnjenost) in se odločola, da bom nekaj ukrenila glede tega. Ker imamo pri nas doma kar nekaj knjig in priročnikov o postenju, saj se je mami že postila, sem začela to brati. Če ne bi bilo praznikov bi se najbrž takrat odločila in zadevo speljala do konca, saj sem imela zelo močno voljo. Nato pa sem čakala da minejo prazniki (težilo bi mi, da bi me vsi spraševali zakaj ne jem itd. ...), nato je bilo nekaj rojstnih dnevov, kjer smo se zbrali vsi sorodniki (in spet nisem želela da bi me spraševali... ). No in zdaj ko sem se odločila, da je danes pa res skrajni čas (si nabavila že pripravo za klistiranje...).. sploh nimam volje. Po vrhu vsega sem zdaj zvečer pojedla še 2 ogroomna medenjaka Kar jezna sem nase (ampak šele potem, ko že nekaj pojem).
Ne vem, zakaj mi je zmanjkala vsa volja!!!?? Naredila sem si plan, par dni presno, nato post, nato spet presno.. naprej pa bomo videli. Zdaj pa se nikakor ne morem pripraviti do tega.
Kakšen nasvet?? Hvala

Meni so pri prehodu na presno hrano dajale glavno motivacijo knjige:

Wandmaker: Proč s kuhinjskim loncem
Boutenko: Zeleno za življenje
Walker: Sadni in zelenjavni sokovi

idr.

Eno kg pomaranč pojej, potem se toplo obleči pa ven na dolg sprehod, če zmorš pa teka teka naokrog pa bo precej boljše. Je zanimiv tale naš um. Vse splaniraš, si zamisliš samo težava nastane ko hočeš realizirati. Kaj češ dejanja štejajeo in gibanje je življenje.

Najbrž bom morala res vzeti v roke še kakšno knjigo, saj ko sem brala te knjige sem res imela močno voljo - zanimivo to
Glede teka sem bolj antitalent, po 10m imam že jezik do kolen tako da razmišljam raje o kakšni skupinski vadbi (sicer ni na prostem, ampak bolje kot nič, vsaj za začetek).
Danes sem kar dobro začela s hrano, nisem jedla sladkega (nora sem na čokolado), le za večerjo sem se malo ''prekršila'', ampak za začetek kar v redu.
Sigurno bom še poročala kako in kaj

Ljudje pozabljamo zakaj sonce zaide. Rana ura zlata ura. Brez spanja in gibanja se ne bo izšlo.
Naj ti uspe.