Kaj menite o zamrzovanju hrane. Pa tu ne mislim na semena, ker za njih mraz ni škodljiv. Motovilec sploh ne kali, če ni bil ohlajen ali lansko seme. Zanima me, ker računam zopet posaditi veliko paradižnika, kumar. Poleti jih je veliko, pozimi pa kupovanje v veleblagovnicah .

Zelo dobra tema.
Meni je to super. Sem si lani prav za ta namen kupila novo skrinjo.
Zamrzujem sveze stisnjen sok, morsko vodo, kefir, zacimbe, jagodicevje, sadne šejke, še suho sadje dam not prot moljem (ka edino v skrinjo pa res ne grejo).
Priporočam!!!!!

Ne vem v kaki smeri razmisljas... vendar za vodnato zelenjavo ali sadje ne priporočam.
Nima vec nobenga pametnega okusa. Npr. avokado je sam za v koš še...

Zakaj pa zamrzuješ morsko vodo? To se mi zdi nepotrebno. Samo plac v skrinji ti zavzema.

Drugače je pa s praktičnega vidika to fajn. Vendar pa se nekatere stvari uničijo. Eden je o tem že pisal, pa se ne spomnim kdo. Treba bi bilo pogledat kako se pri nizkih stopinjah obnašajo vitamini in enscimi, pa bi takoj vedli kak je. Malo bi trebalo to pogledat, ampak jaz te sni nimam časa. Zdaj se delajo drva.

Sem poizkusil z paradižnikom in kumarami. Kumare naribaš na debelo in zamrzneš. Ko jih odtališ spustijo precej vode vendar so še vedno kompaktne. Za v solato z nastrgano zelenjavo so čisto v redu. Paradižnik dam cel zamrznit. Potem pa v blender in dodaš še zeleno in nekaj tople vode, pa imaš juhico. Ni isto kot sveži, vendar je 100% domač iz eko proizvodnje. N Walker pravi, da zamrzovanje ne uniči encimov, vendar je po odtaljevanju potrebno porabiti v 24 urah.

Vaša mnenja.

Zanimivo to s paradizniki in kumarmi.
Jaz na teorije kok se kaj unici ne dam dosti.
Konc koncu kupim in jem tudi suho sadje, pri katerem se pri sušenju tud uničujejo sestavine.
Nekaj jih je pa še. Tako tudi z mrazom.
PA brstične mam npr. celo leto zunaj.. vmes zamrznejo vsak dan, in se občasno tud odtalijo, ko je temperatura višja.
In še bolj na koncu... itak ma telo tolko viška hranljivih snovi, ki jih samo izloči.. npr. z urinom.. in grejo ravnotako v nič ( z mojga sistema gledano)
Tako da nekaj manj hranil, ki gre v moj obtok... ne vidim kot problem.

Morsko vodo zmrzujem iz praktičnih vidikov- da se konzervira. Imam večje količine, ki jih ne porabim na hitro. Če jo mam na sobni temperaturi dolgo časa, se je že usmradla (ker se ne giba- pa pol umre). Če je zamrznjena je ok.

Kaj s sanimi šejki misliš sadne smothije?

To mi pa tudi na kraj pameti ni padlo. Ohrovt prezimi ne vsi tipi a prezimi, zimske solate tudi, motovilec tudi prezimi pa še kaj bi se našlo

S sadnimi šejki mislim: banana sšejkana z enim sadjem- npr. jagode, kakiji, borovnice...
Men je to ful vsec po okusu, pa še ekonomično mi je- kajti kakiji so za porabit vsi hkrati ko dozorijo.
TAako da jih pripravim kar v te šejke in po lončkih v skrinjo. Potem odmrznem in imam sladico.

JA ohrovt in motovilc sta dober primer. Moj motovilc je globoko pod snegom trenutno. Ampak se mi ga ne da izkopavat, ker je leden sneg. Bom počakala da skopni in potem ga preredcim (pojem).
Ko se odtali je čisto normalen

lp

M

Tudi korenček,peteršilj in zelena,deloma rukola,zelje,motovilec tako ali tako,redkev pa nekoliko slabše so na mojem vrstu pod kopreno to dokaj čvrsto zimo v celoti prezimili(tako sedaj ne rabim tople grede,hehehe).
Tisti korenček,ki sem ga jeseni dal v zmrzovalnik sem žal moral kompostirati,ker za uživati res ni bil več primeren(ok,vprašanje temperature zmrzovanja ipd).
Morsko vod daš v klet,recimo pod 10C,pa bi morala trajati ¨večno¨.
Sam sem jeseni po nasvetu iz okolice le deloma posušil odvečna jabolka(lahko tudi katero drugo sadje)v sončnem sušilniku(na ca. 45C),da je oddalo le manjši del vode,hkrati se je pa že močno povečala sladkoba itd.
Te dni sem jih odmrznil,dal v mikser in slastnejšega smoothiea še nisem poskusil nikoli.Kakor se je kompaktnost sadja v celoti ohranila,tako je bilo izredno okusno.
Vredno posnemanja.

Če se neka snov z zamrzovanjem uniči, potem je pač uničena. Če na prostem zmrzne brstični ohrovt, potem tudi v njem po otoplitvi te snovi ni. Ko pa začne brstični ohrovt ponovno rasti, ko vzpostavi stik z zemljo, pa se bo ponovno "napolnil" s to snovjo. V zamrzovalniku pa te situacije ni. Kaj pa vem. V vsakem primeru pa v zmrznjeni zelenjavi še veliko ostane, in je boljša kot pa nobena.

Morska voda se ne sme usmrdet, ker to pomeni, da si nekje zajela onesnaženo vodo. Eno steklenico sem imel leto in pol v kleti na normalni temperaturi in se ni usmrdela. Ena, iz drugega vira pa se je usmrdela po enem tednu.

Meni se morska voda še nikoli ni usmradila, pa jo uživam že nekaj let. Hranim jo v garaži, po vodo pa grem običajno dvakrat na leto. Morska voda, ki se je usmradila, verjetno ni bila čista.

Hvala za predloge in razmisljanja... To mi ni padlo na pamet. Bom preizkusila.
ZAmrzovanje se mi je zdelo najbolj gvisno.



Tega se zavedam. Je razlika ja.
Si pa za brstične mislim, da se zacnejo polnit šele ko se dvignejo energije iz korenin. Poprej mislim da cist mirujejo (tud zamrzujejo, se talijo... ni energije v zgornjem delu, no mogoče tud je kaj, ampak malo). (to je zgolj moje razmisljanje)
Torej enkrat od valentinovga do pomladi pa se zacnejo polnit in pol tud resno razvijat dalje.
Motovilc je pa faca, se skoz polni in raste.. ga vidim....



To mi je zamivio. V kaksnem smislu to mislis?
DA imas vse v vrtu pod kopreno, ali v kleti pobrane pod kopreno?

Moje izkusnje so pa taksne.
Tudi nam uspeva petersilj čez zimo pod kompreno, vendar ga je tako malo oz tako počasi raste, da nikakor ne pokriva mojih potreb (ga pustim le mami, ki vrze par vejic v svoje juhe) in ne morem reči, da mi je uspešna tehnika.
Zelena vsako leto zgubi vse liste, in seveda pomladi spet požene. Rukola isto.
Edino un dvorepec se boljse druži (ta divja ozka rukola).

Korenčke mi shranjujemo v kleti in so super ven tja do poletja.

Mogoče je tehnika vrt tudi odvisna od vremena.
Mi smo najbolj namočen del Slovenije. Čez zimo je non stop dež, pa zamrznjenost, pa spet dež in zamrznjenost...to se stalno menja, +, -, 0... in unicuje strukturo rastlinam.

Če korenčke pustimo v zemlji, jih načnejo neke zemeljske zivali (mogoče strune), so luknjicasti. Vec ko je zmrzali če zimo, bolj gre tudi struktura falit- proti pomladi so ze cisto zemeljskega okusa ali pa zdrizasti, ali s prazno sredino.......
Enako z zeljem. Glave dlje časa stojijo odrezane v kleti.

TAko da tega ne uporabljamo več in vse poberemo, razen petersilja, radica, motovilca in brstičnih.
Glede na to, da naše njive niso v mestu, pa je treba v račun prezimovanja vzeti še divje živali. Petersilj radi jejo zajci. Brstične pa vsa srnjad. (tudi zelje). Če jih ne poberes in še bolj če je sneg, so te rastline zelo na udaru.



.

Ja,te zadeve imam zunaj pod kopreno,na vrtu.In celo letošnjo zimo imam svojo zelenjavo,mrazu in snegu navkljub.In kljub temu,da je to moje začetniško leto.Sedaj sem že natovoril travnih rešetk,avtomobilskih gum ipd.da povečam povprečno temperaturo na vrtu,čez celo leto(efekt absorbcije sončne toplote).
Pred dnevi sem nabral tudi nekaj navadne zvezdice,ki tam raste samoniklo,pa tudi kak list prezimne oljne ogrščice,ki jo je zasadila soseda pride zraven k solati.Ta morda ni najokusnejša in vsebuje tudi kak % maščobe,a gre za svežino kakršne ni moč nikjer kupiti.In tako sem še vedno v 95% zelenjavno samooskrben,celo zimo.In sam pač pojem krepko več zelenjave kot slehernik,vsaj skledo na dan.
Drži pa kot praviš,da je peteršilj slaboten,korenčkovo zelenje je užitno in sveže cel čas,korenov pa zaenkrat nisem preverjal,verjetno so res taki porozni kot pišeš.
Tudi rdeča pesa,kjer sem pustil nekaj gomoljev v zemlji že poganja sveže liste,ki so užitni,sem te dni utrgal nekaj njih kot delikateso.Podobno je z zeleno,motovilec je pa sploh neuničljiv,špinača se je pod snegom kar usula,a upam,da se obnovi kmalu pp izbruhu pomladi.Zatem bo koj na razpolago pšenična trava,vrtna kreša ipd.Recimo redkve,ki so se bujno razrasle so obstale le delno(a upam,da se popravijo)blitva je pa uničena,obstane le do -6C,mi smo pa imeli tudi -20C.Tudi precej zelja pod kopreno ne kaže nobenih poškodb.Morda je še kaj,ker je trenutno sneg,težko vse opazim.
Sam sem to namerno pustil kot neke vrste eksperiment,da čimvečji del rastlin poskusim prezimiti zunaj in kljub ostri zimi je eksperiment v velikem delu uspel.Tukaj je vsekakor pomemben izbor rastlin,tajni kandidat za drugo leto je poleg motovilca ravno ogrščica,pa še kaj.Te so neuničljive v vsakem vremenu.
Če pa vrt nekoč res uspem locirati na pravem sončnem mestu,pa sploh ne bo težav.Trenutno je žalibog na mestu,kjer sneg izgine čisto nazadnje,načeloma na zelo hladnem mestu,kar pa je lahko dobro v poletni pripeki.Sem že tuhtal,da bi morali imeti dva zunanja vrtova,na dveh legeh,poletnega v hladnejši legi in zimskega v topli legi.Ali pa ustrezno izbirati rastline,južna lega je potemtakem najboljša.Najboljša lega je iz časa naših mam in babic,torej na južni strani hiše.
Kar nekaj rastlin gojim v stanovanju,kjer imam en primeren,svetel in dokaj topel prostor,kjer lepo rastejo peteršilj,RP,zelena,navadna zvezdica,ki se je sama zasadila,itd...

Res pa je razlika po naši deželi,kljub majhnosti naše dežele so klimatski pogoji precej različni(povprečje med 8C in 15C(morje)),sam živim na ravnini,kjer je povprečna temperatura čvrsto čez 10C,zima je sicer huda,a opažam,da pri nas sneg izgine bistveno popreje,kot v gričevnatih krajih naokoli.Očitno je osončenost kraja boljša kot okoliških krajev,pri vas na Tolminskem je pa to itak precej drugače.

Uh, jabolko, ti si že cel profesionalec. Imaš zavidanja vredno samooskrbo in sledljiv jezik.

Jaz svojga jezika ne obvladam...sem cel začetnik z uživanjem listkov.
Že 5 let poslušam od teh korenčkovih in pesinih listov, pa me še vedno ne zanima- ko probam- ne, ne, ne.. to pa ne.... (Zvezdica mi je zelo neprijetnega okusa....).

Moj velikanski napredek je, da sem iz stanja sadjejedca prešla v zelenjavojedca in sem sedaj dokaj nora na zelenjavo (moram nadomestit ostalih 20 let). Tudi sama rabim svojo skledo zelenega na dan...
od tega pa uživam prdvsem motovilec in spinačo ter kar nekaj divjih rastlin, katerih okus mi pa paše. Dodatne divje solate mam na meniju čez leto... motovilc/špinača pa pozimi.

V lončkih jaz gojim sam majarone in bazilike ter kalčke. Nimam čist nič več placa od vseh ostalih sadnih in rožnih rastlinc. Zdaj so ravno hiacinte zacvetele...

Moja samooskrbnost je ravnotako z leta v leto boljša, v skladu s tem se širi njiva.

p.s. Gume razumem... kaj so travne rešetke in čemu služijo pa ne...

Hm,nad t.i. zelenjem sem se navdušil po branju Boutenkove in kmalu prišel do spoznanja,da je itak vse užitno.Potem še Cortesejeva delavnica,ko je prišla zraven kopriva,regrat(ko le je),čemaž in kar je še tega.Tako,da jaz te zadeve mešam v solate ali pa padejo v kako smoothie,najboljše so v solati,tudi okusi so čisto navadljivi.
Ravno te dni ko raziskujem global warming issue in si zamišljam vse tiste brezšetvilne generacije homo sapisensov,ki so morali preživeti vse te makro in mini ledene dobe,suše in mraz,pomanjkanje in lakote, zlahka konstatiram,da je človek logično vsejed,ko gre za nohte pač ni izbire.In veliko večino časa mu je šlo hudo za nohte,le v zadnjih tisočletjih ima nekaj malega luksuza.
Ko sem lani obiskal Holzerjev seminar in prebiral Mollisonov Uvod v permakulturo sem se navdušil nad idejo toplotne pasti in travne plošče(iz betona)in travne rešetke iz plastike so element le tega.Kakor morda kaka žičnata ograja zakopana v zemljo,le kak cm pod njo.Podobno bodo travne plošče deloma z njo poravnane,nekatere pa celo pod njo(ideja;moram še dokončno razmisliti).
Kakor jih na vrtu rabiš za hojo po njem tako je njihova okolica toplejša in načeloma bi tam uspevale rastline,ki ljubijo toploto.Recimo buče,krompir,kak jajčevec,kumare,paradižnik in pparika ipd.
Kakor bi se z njimi lahko podaljšal rastno sezono,v zelo pozno jesen ipd.

Ok,je le ideja,plošče(14 zaenkrat) bo treba položiti(nekaj skalovja sem že lani in stvar deluje)in potem bomo videli.Holzer je mnenja,da rastlina rabi le dve stvari v pravilnem sorazmerju.Toploto in vlago,vse ostalo je sekundarno.Zato je potrebno le vzpostaviti tovrstne pogoje,vse ostalo opravijo one same in uspeh ne more izsotati,vedno in kjerkoli.Holzer ima na primer ledenih 3C,medtem ko mi pri 11C ne znamo brez številnih primagal vzgojiti skorajda ničesar.