Mislim, da ni posamezne teme, kjer bi povedali kaj o želji po kuhani hrani v presnojedstvu. Je sicer nekaj komentarjev, ampak so razmetani po temah.

Torej, sem mnenja, da se bo potem, ko bo presnojedec/ka opravil prehod iz kuhane na presno (ali postopno ali takoj), enkrat srečal z relapsom oz. bo zdrsnil do določene mere nazaj na kuhano. Lahko da kmalu, lahko da po nekaj mesecih. In to je ok, ni nič slabega, samo vedeti moramo, kako se spopasti s tem. Kuhana hrana vsebuje snovi, ki povzročajo odvisnost, na to odvisnost pa spomnijo tudi vzorci delovanja - priprava kuhane hrane, začimbe, vonj med kuhanjem, obred kosila, ipd. Podobno kot alkoholik ne more ostati pri samo enem kozarčku alkohola, tudi presnojedec (v veliki večini primerov) ne bo mogel ostati samo pri enem obroku. Jaz sem si recimo privoščil nekaj kuhanega in se zaradi tega nisem nič sekiral. Nato sem si naslednji teden spet naredil nekaj kuhanega. Kmalu sem si skuhal obrok na tri dni, in takrat sem spredvidel, da tako ne bo šlo, če sem hotel ostati samo na presni hrani. Pozor, to ni enako kot pri ljudeh, ki kombinirajo kuhano in presno hrano po lastni želji, ampak velja za tiste, ki hočejo biti na samo presni hrani. Tudi kombiniranje prinese dobre rezultate, vendar je še vedno najboljša doslednost.

Zato sem mislil, da bi bilo dobro, da bi imeli temo, kjer bi opisali naše izkušnje in kako smo si pri tem pomagali, tako da bodo lahko začetniki presnojedstva vnaprej vedeli, kako si lahko pomagajo.


Meni je najbolj pomagalo v želji proti kuhanem:

1. Zelenje - zelo mi pomagajo solate, zeleni smoothiji in zeleni sokovi, vse iz domačega travnika, njive in včasih gozda. Zadostna količina klorofila mi učinkovito zbija željo po kuhanem. Zaradi logičnih razlogov pojem tega pozimi manj (trgovinsko zelenje mi ne diši toliko).

2. Kalčki - pozimi, ko ni na voljo domačega zelenja, si v večji meri kot poleti naredim kalčke: ajda, rž, leča, mung fižol (velikokrat mu rečejo sojini kalčki, čeprav ni res), zelenčki ajde in sončnice, pšenična trava...

3. Motivacija in srečanja - motivacija je zame zelo pomembna. Pomaga mi, če preberem kakšno novo knjigo o presnojedstvu ali pa ponovno obnovim že prebrano, ker takoj spet dobim motivacijo. Zelo pomagajo tudi presnojedska srečanja (oz. pikniki ) kjer si izmenjamo izkušnje, naučimo kaj novega in vidimo, da nismo sami v tej prehrani. Medsebojni pogovor, vzpodbuda in videnje, da je nekdo v enaki situaciji kot ti so najmočnejši motivatorji sploh. Zato so pri premagovanju zasvojenosti daleč najuspešnejše t.i. prijateljske skupine oz. skupine za samopomoč (pri alkoholikih je to naprimer AA).

Prosim, dodajte vaše izkušnje. In zapomnite si, prehrana ni vse.

Blues, dobra tema!

Verjetno res ni presnojedca, ki bi začel s presno hrano in ne bi nikoli več dal v usta kaj kuhanega. Celo Kolar je enkrat omenil, da je bila njegova slabost pražene pistacije, Wandmaker pa je v svoji knjigi omenil, da sta enkrat z ženo pojedla kos potice v prepričanju, da en kos pa res ni nič, vendar jima je bilo potem slabo.
Ravno sedaj sem se spomnil zanimive podobnosti med borznim padcem tečajev in mojim presnojedskim "padcem" v kuhano hrano. Tečaji na borzi namreč običajno močno padejo takrat, ko vlagatelji najmanj pričakujejo in so najbolj optimistični glede nadaljnje rasti tečajev, oziroma se zelo dobro počutijo. Zelo podobno je z mano. Po daljšem času 100% presne prehrane se odlično počutim in si mislim, da malo kuhane hrane sigurno tega dobrega počutja ne more pokvariti. Vendar že ena mešana solata v Šparu, ki vsebuje tudi nekaj kuhane in začinjene zelenjave, se hitro pozna na počutju. Ker se prebudijo stare zasvojenosti s soljo in kuhano hrano, ponavadi nadaljujem s kuhano zelenjavo in raznimi gurmanskimi presnimi jedmi (krekerji s slanimi maščobnimi namazi in podobno) še kakšen teden ali dva, dokler se počutje tako poslabša, da dosežem neko dno. Takrat si rečem, dovolj tega trpljenja in začnem znova s 100% presno mono prehrano, ki me najhitreje očisti. Včasih, če se res hudo zapackam na kakšnih all inclusive počitnicah, se postim en teden ob razredčenih pomarančnih sokovih in potem nadaljujem s presno hrano.
Torej pri meni je največja vzpodbuda za prenehanje uživanja kuhane hrane ali gurmanske presne hrane poslabšano počutje. To se fizično kaže v povečanju teže, zraste trebuh, pojavijo se bolečine v glavi, pojavi se prhljaj, mozolji na različnih delih telesa, srbenje, utrujenost, vodeničnost, slaba prebava, smrdeče in lepljivo blato, povečano potenje z neprijetnim telesnim vonjem, sluz v nosu...
Ko ima človek izkušnjo popolnega zdravja, brez bolečin, brez vsake sluzi in neprijetnih vonjav, potem ne more dolgo prenašati zgoraj naštete simptome.

Človek mora dozoreti in dojeti spremebe načina življenja. Presni način življenja ni primeren za vsakega. Nastanek človeka je zavit v meglo, tako da ne more nihče trditi kaj je primerna prehrana za človeka, ker ne vemo kdaj, kje in kako je nastal. Vsak zagovarja svoje mišljenje katerega je pridobil ali iz predavanj, ali iz knjig ali življenskih izkušenj. In vsa ta preizkušanja in vračanje k kuhani hrani so samo izkušnje katere potrebujete , da se lažje odločite kaj je tisto pravo za vas. Na svoji poti drugačnega življenja nisem imel težav z željo po kuhani hrani. Dejstvo je, da se ne bi obremenjeval če bi začel jesti tudi kuhano hrano. Recimo Klopotec - uživa v življenju in se ne obremenjuje kaj je. Pomembno mu je da funkcionira, da se počuti dobro in kadar se ne počuti dobro si zna pomagati. In na grobo to je to.

Tudi jaz se ne. Z veseljem bi jedel pizze in testenine in solate z raznimi mastnimi polivkami in enolončnice. Brez slabe vesti, kajti presnojedstvo ne jemljem kot religijo. Problem je samo v tem, da se po kuhani hrani grozno počutim. Brbončice pravijo eno, organizem pa drugo.

Ti, sam glih to mi je zanimivo, zakaj smo tako narejeni, da stvari, ki so najboljše za jest niso dobre za zdravje.
Evolucija pa to, kako to, da smo tokom evolucije ratali taki, da nam paše hrana, ki maši žile itd. mislim ni logike. Alesk?

Jaz se skušam obremenjevati čim manj, in vključevati svežega sadja in zelenjave čimveč. Vsak dan je zame lep, ne glede na to kaj pojem, in delam predvsem na tem, da si ustvarim čim lepši dan z vsemi stvarmi ki me obkrožajo. Včasih se mi zgodijo poslovna kosila ( sicer ne velikokrat) in takrat se znajdem po svojih najboljših močeh in si naročim vegansko kuhano hrano. Res je da si mogoče pogledam na netu, kaj recimo restavracija ponuja in si mogoče že prej na hitro odločim kaj bi bila najboljša izbira zame.
Sicer pa se držim načela vsaj 85% svežega sadja in zelenjave, in če bi mi kdo to sedaj vzel bi to sedaj veliko bolj pogrešala kot pa "staro kuhano hrano". V zimskem času pojem tudi kaj kuhanega ( večinoma simpl kuhano zelenjavo in kakšno stročnico ali kvinojo), v poletnem času pa skoraj nič kuhane hrane ne jem, ker mi je sadje dbest in komi čakam spet da zaživi poletje:)

Zato ker so sladkor, sol, olje (še posebej cvrto) ojačevalci okusa. Kar še ne pomeni da so tudi zdravi. Bi se ti pa verjetno zdelo da ima takšna hrana veliko premočan okus, če bi od otroštva jedel samo presno hrano in nikoli ne bi poskusil kuhane hrane. Natrijev glutaminat je tudi ojačevalec okusa, ki naredi hrano zelo okusno, hkrati pa je zdravju škodljiv. Saj je sadje napisal, brbončice niso pravi indikator primernosti hrane, naše počutje in zdravje je. Če bi bil arzenik zelo okusen, še ne bi pomenilo, da je tudi zdrav.

Poskusi enkrat jesti vso kuhano hrano popolnoma nezačinjeno.

Pa kaj se pravzaprav dogaja v telesu, da se tako burno odzove, če se prekršimo s kuhano hrano? Ja to, da rabi za presnovo kislotvorne hrane kalcij in tega jemlje pač tam kjer je, t.j. iz kosti, zob, to vem. In kaj še?

Nekje sem bral, da je pri presnojedcih prebavni sistem takšen kot mora biti: sluznica črevesja je lepa in čista. Če pa ješ kuhano in predvsem začinjeno hrano, pa sluznica otrdi in se prevleče z nekakšno varovalno plastjo, ki preprečuje, da bi toksini iz hrane nemoteno prehajali skozi stene črevesa v organizem. To je kot nekakšen varovalni mehanizem telesa, ki omogoča preživetje kljub slabi hrani. Če presnojedec, ki je bil dalj časa na 100% veganski nizkomaščobni nezačinjeni hrani prične kar naenkrat jesti kuhano in začinjeno hrano, lahko doživi šok. To se je enkrat zgodilo meni, ko sem bil na službeni ekskurziji, kjer smo jasno cel dan jedli in pili in se nisem mogel zadržati, da ne bi pojedel nekaj slabe hrane. Zvečer sem doživel takšne kolike (bolečine v črevesu), da sem mislil, da bom od bolečin umrl. Po celi noči bolečin in popitih treh litrih vode se je zadeva umirila in ob desetih naslednjega dne sem bil brez bolečin. Takrat sem se spomnil na to, kar sem zgoraj napisal.

To pa še nisem zasledila. Možno je tudi to in najbrž je še cel kup vzrokov. Če se sama v čem pregrešim, se mi telo odzove kaj hitro po zaužitjo in sicer tako, da čutim nekakšno zategovanje mišič v predelu vratu in hrbta. Seveda tam, kjer imam največ problemom s hrbtenico (imam namreč tako močno obrabo vratnih vretenc in tudi celotne hrbtenice, da se ob mojih RTG slikah zdravniki samo spogledujejo. Dokončne diagnoze sicer še nimam, ker so me poslali še naprej k specialistu. Sama pa vem, da je to davek 30-letnega sedenja in buljenja v ekran).
Najbrž pa je še cel kup dejavnikov, ki se dogajajo v telesu.
Zanimivo bi bilo brati zapiske še koga in tudi kakšne so bile pri njem reakcije na zaužito kuhano hrano.

Pri meni je bilo isto kot pri sadju oz se slabse.

Jaz sem zadnjic jedla kuhano v indiji pred 5 leti in to v asramu.
Hotla sem preizkusit a res lahk deluje mantra in blagoslov hrane v tolki meri da je to najboljsa mozna hrana kot pravijo, da asramska hrana je...
Drek. NI. Navadn kuhan junk...
Posledice. Zablokiralo mi je trebuh... obupne bolečine. Poleg tega se nism mogla vec zravnat- trajalo je 3 dni- da sm hodla upregnjena, ma v glavnem sem lezala. Mela sem obupno vrocino čez 40C, bila vsa zblojena... prebava čist ustavljena...... Cimra je hotla klicat zdravnika... jaz pa da je od hrane in da pač ne morem vec vstat... Tud jst sm mislna da tega ne bom vec prezivela


Pol mam pa še en primer.. še bolj aut.
LAni sem za vecerjo dala na solato makadamijino hladno stiskano olje kljub svojim dvomom v to olje. (diši prazeno) Žal nisem mela drugega na izbiro.
Posledica. Naslednji dan sem še vstala, nato mi je šel celoten sistem falit.
V hrbtu je kliklno od nič, obsla me je taka bolečina, ku še nkol.. stanje zavesti- pri bogu...
spravla sem se še nekak nazaj domov, v položaju da ne zmikam hrbtenice... se ulegla...
nato pa 7 dni lezala in rabla spremljevalca, vsak premik je bil nor, večine sploh nisem več mogla nardit, hrbtenico mi je napol zvilo. pol gor, pol dol... vstajanje niti pod razno, wc neki tok nemogočga... bolečine v hrbtu take za zavest zgubit... mene je blo tko groza in tok strah a bom še kdaj ustala.
Prvi heksenšus v zivlenju.. kot energetska blokada oz reakcija ledvic na strup in posledicnega pritiska v njih na hrbtenico.

Tak da te stvari niso šala.

Monika, hvala za tvoj prispevek, sem mislil, da se to samo meni dogaja. Si kar predstavljam, kako te je moralo zviti v Indiji, glede na indijsko začinjeno hrano.

Moram opisati še eno slabo izkušnjo, tokrat z indijskimi oreški, kupljenimi v trgovini Tuš. Najedel sem se teh oreškov malo preveč in dobil takšne bolečine in slab občutek v želodcu, skupaj z vročino, da sem takoj odšel kupit odvajalni čaj in potem sem dva dni preživel na stranišču. Od takrat naprej jih ne jem več. Zakaj se je to zgodilo ne vem. Mogoče je bila kriva količina (kakšnih 200 g), mogoče so bili pokvarjeni, nekje sem bral, da so v oreških lahko plesni, ki so precej toksične. Zdi se mi tudi, da indijski oreški niso presna hrana, da jih morajo skuhati, vendar nisem čisto prepričan.

Indijski oreščki kupljeni v Tušu so praženi. Jaz jih naročim pri Keimlingu kjer so surovi, bio in jih uživam brez težav (tudi večje količine ). Zmeraj javim na forum ko naročam prav zaradi tega, ker vem kako težko in drago je pri nas kupiti dobro, kvalitetno hrano kot so oreščki, suho sadje, alge.
Tole s kuhano hrano in težavami pa ne razumem. Ko sem še jedel mlečne izdelke sem pojedel tudi celo sladko smetano (pasterizirano) ali precejšen kos kupljenega sira (žal surovi sir je v trgovini nemogoče kupiti, da je surov - si siguren samo če ga sam narediš) in nisem imel težav. Mogoče prehitro pogoltnete. Tudi ko pojem kakšno žlico kuhanega po svojem surovem obroku od otrok , pa ko sem na gruntku pojedel v žerjavici pečen doma pridelan krompir ali pečen kostanj nisem imel nobenih težav. Drži pa, da sem jedel počasi in vse dobro pomešal s slino in seveda precej gibal na svežem zraku .

Indijski oreski res niso presni- nekaj počnejo ko jih lupijo (se mi zdi da takrat),
Sploh pa so tud brazilski obsevani in glede neobsevanih sploh ne vem-ce kateri od teh dveh so.
Tolko ku jih jaz ločim v trgovini- so ok makadamije in lešniki...
Orehi so pa mal neokusni.. in mam rajš domače.

JAz sem en cas to presno/neobsevano dosledno pazla, ampak pol iz izkusnje vidla , da mi ne skodijo ne brazilski ne indijski, čeprav vem da niso najbujš. Jih vcasih kupim in pojem zarad okusa.
Kot npr. vceraj indijske...150g. mal me zaprejo in otezijo, ampak malo....kaj vec od tega obcutka pa ne...

Ne vem ce je fora v zvecenju in počasnosti. Na mene kuhana ful deluje. Če jo je več pa še bolj drastično.
Enkrat na zacetku se spomnim, da sm si za 1.maj spekla 2 mala krompirja na zerjavci (nič kaj hudo adijo) - in mi je takoj po par grizljajih, že zacelo kapljat iz nosa.
In ko sm se 1x to ponovila- ista pesem...

Mam takojsnje reakcije..

Sadje, jaz sem očitno podoben tip. Tudi to kar si nekje pisal o mlečnih izdelkih, je pri meni šlo čisto isto...
NAjprej sem jih jedla, nato sem videla da se ne prebavlajo dobro, pa da me moti vonj, okus itd in da mi ne paše nekak ... in sem jih pustila.
Za razliko od Uroša sm mela takrat enga kmeta,ki mi je z veseljem nosu svežo smetano, mleko in še nesoljen surov sir.
V ašramu sem pa jedla evropski božični meni.. brez posebnih začimb... tak da vsaj pekoči črevesni obcutki so mi bili prihranjeni...
MAjo pa v Indiji tudi neobsevane in neprazene indijske oreske....

Uros kolko pa stanejo ti, ki jih ti naročaš? tak informativno.